IRENA ŠPENDL

akad. slik. spec.

biografija . galerija

IGNAC KOFOL

akad. slik. graf. spec.

biografija . galerija

Kofol – Špendl Clevelandska 23 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 54 11 274 e-mail: Kofol . Špendl

NOVICE ARHIV MATERIAL POVEZAVE

IGNAC KOFOL IN IRENA ŠPENDL V GALERIJI DLUM

Akad. slikarja specialista Irena Špendl in Ignac Kofol iz Ljubljane tvorita zanimivo ustvarjalno dvojico, saj sta tako v delovni kot intimni navezi že od akademijskih let, praviloma pa skupaj tudi razstavljata. Tokratna skupna "samostojna" predstavitev v Galeriji DLUM na Židovskem trgu 10 je pravzaprav njun mariborski prvenec, razstavljata pa reprezentančna dela iz različnih ustvarjalnih faz. Razstavo sta postavila po načelu jukstaponiranja, posredujoč celostnemu učinkovanju značaj polemičnega dialoga, tako da je možno neposredno primerjati njune skupne značilnosti in posebnosti. Oba umetnika se namreč posvečata klasičnim likovnim problematikam svetlobe, prostora in umestitve likovnega objekta v prostor s skupno tematiko komunikacije med interierjem in eksterierjem, med intimo in okoljem. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da Špendlova obravnava prostor "baročno" slikovito s poudarkom na svetlobni perspektivi in izrazitimi chiaro-scuro efekti, med tem ko Kofol nagiba k "renesančno" plastični interpretaciji volumna (tonska modelacija in barvna modulacija) ter prostora z geometrijsko perspektivičnimi sredstvi. Ekspresivno dinamičen vtis likovne celote podaja Špendlova skoraj izključno s pomočjo nekromatičnih kontrastov med zunanjo, oživljajočo svetlobo in oživljeno interiersko temačnostjo, Kofol pa dosega dinamiko s pomočjo konfrontacije pravilnih geometrijskih linij, ploskev in likov z gestualnimi, mestoma akcijskimi intervencijami, kaotično učinkujočih lisastih barvnih nanosov. Oba avtorja gradita slikovno površino s pomočjo kompozicijskega omrežja, pri čemer se interijerji Irene Špendl zdijo kot hipni, malodane fotografski izseki iz poljubnega večjega prostora, pri Ignacu Kofolu pa je kompozicija središčno usmerjena s klavstrofobičnim close-up učinkom. Glavni vzrok psiholoških konfliktov je pri Špendlovi očitno delovanje zunanjega okolja na človekovo intimo, pri čemer v kompozicijo občasno vključi tudi osamljeno človeško figuro, obratno kot pri Kofolu, ki je človeški lik popolnoma eliminiral in ga nadomestil s simboličnimi objekti, saj pomeni zanj osnovni zaplet nasprotje med zavestjo in podzavestjo, med nadzorovanim in nenadzorovanim delovanjem. Tukaj pa najdemo tudi njuno filozofsko stičišče, saj skušata oba izraziti posledice večnega boja med redom in kaosom, med ustvarjalnim in uničevalnim principom. V tem smislu so najbolj zgovorne dramatične upodobitve razrušenih interierjev iz novejše ustvarjalne faze Irene Špendl, kjer svetloba nima več oživljajoče, poduhovljene vloge, skoraj nadnaravnega, angelskega izvora, marveč postane invazivni dejavnik z uničujočo, malodane peklensko močjo. Avtorja torej opozarjata na dejstvo, kako ozka je v resnici meja med nebesi in peklom na vseh nivojih človeškega obstoja. Razstava bo na ogled do 24. 1. 2004.

Mario Berdič, kustos in likovni kritik ob skupni samostojni razstavi v mariborski Galeriji DLUM, 2004

©2007–2013. Vse pravice pridržane.

www.000webhost.com